Umetna inteligenca kot novi sodelavec: priložnost ali tveganje za delodajalce? 

Umetna inteligenca kot »novi zaposleni«: hibrid med delavcem in orodjem 

Umetna inteligenca prvič resno posega v intelektualno delo, ustvarjalnost in odločanje – prav tja, kjer smo dolgo verjeli, da je človek nenadomestljiv. Za delodajalce to pomeni, da postaja vprašanje “zaposliti človeka ali UI” vse bolj relevantno, še posebej pri rutinskih opravilih z veliko podatki, nalogah, kot so analiza podatkov, priprava pogodb, generiranje vsebin in napovedovanje povpraševanja. 

Umetna inteligenca je danes orodje produktivnosti, optimizacije in tudi nadzora, ki pospeši procese, zmanjšuje napake ter odpira prostor inovacijam in novim poslovnim modelom. Zanjo ni dopustov, nadomestil ali motivacijskih delavnic – a prav zato zahteva skrbno upravljanje in etično vpeljavo v podjetje.  

Kot ugotavlja Accenture, lahko podjetja z uspešno integracijo AI dosežejo 2,4-krat višjo produktivnost in 2,5-krat hitrejšo rast prihodkov v primerjavi s konkurenco (Accenture, 2024). Bistveno preveč, da bi jo lahko ignorirali. 

Področja največjih koristi rabe umetne inteligence: od marketinga do nadzora kakovosti 

Umetna inteligenca prinaša največ koristi tam, kjer so podatki obsežni in procesi ponovljivi. Najbolj oprijemljive rezultate že danes dosegamo na področjih, kjer je hkrati veliko podatkov in visok pritisk na učinkovitost.
Zanimiv vpogled v področja rabe UI, po velikosti podjetij, daje Eurostat na sliki 1: 
 

Vir: Eurostat  

V prodaji in marketingu umetna inteligenca omogoča personalizacijo ponudb, sisteme priporočil in hitrejše odzive na potrebe strank. Klepetalniki, personalizacija in avtomatizacija stikov s strankami postajajo standard. Vsi, ki smo kdaj skušali napisati karkoli tržnega, si sedaj lahko vsaj deloma oddahnemo.

V proizvodnji napredni sistemi UI za strojni vid in napovedno vzdrževanje zmanjšujejo napake in preprečujejo izpade. V slovenskem podjetju sem videl primer strojnega vida na proizvodni liniji, s kamero, povezano v sistem umetne inteligence, ki bistveno izboljšuje kontrolo kakovosti stenskih stikal.   

V kadrovanju UI pospeši pregledovanje življenjepisov, avtomatizira komunikacijo s kandidati in omogoča več časa za razvoj zaposlenih. V slovenski banki smo na primer preskušali ustvarjanje načrtov osebnega in poklicnega razvoja z umetno inteligenco, in rezultati so bili odlični.  

V kibernetski varnosti so sistemi UI ključni za avtomatizirano zaznavanje groženj, a žal enako napredne rešitve uporabljajo tudi kriminalne združbe. 

Področja, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialne storitve, so zaenkrat, gledano na ravni delovnega vsakdana zaposlenih, še vedno bolj odporna na vplive umetne inteligence. Ker gre za občutljiva področja, tradicionalne »panoge« in seveda zato, ker ni tržnega pritiska. Podobno velja za finance in računovodstvo. Avtomatizacija rutinskih nalog z UI je v nekaterih primerih znižala operativne stroške za 20–30 % (Boston Consulting Group, 2025). Vendar BCG opozarja, da UI ne zmanjšuje stroškov sama po sebi, ampak zahteva reorganizacijo procesov in razvoja kadrov.  

Ker pa gre pri umetni inteligenci za velike jezikovne modele, ne matematične, je problem netočnosti in precejšnje verjetnosti napak za mnoga rutinska opravila s številkami UI še vedno za marsikoga prevelik.  

Analize sicer napovedujejo, da bo do leta 2030 AI prispeval od 7 % dodatne rasti globalnega BDP (Goldman Sachs, 2023), nekatere napovedi pa so celo bolj optimistične (14 %). Največ pa bodo pridobili tisti, ki bodo umetno inteligenco vpeljali tam, kjer lahko nadomesti rutino, ljudje pa se bo usmerjalo v presojo in ustvarjalnost. Mnogi najbolj poučeni vse bolj glasno in zaskrbljeno opozarjajo na negativne posledice UI. Menim, da se o potencialnih negativnih vplivih UI – na varnost zaposlitev, družbeno in družinsko življenje, možnostih popolnega nadzora, uporabi UI za neetične namene, itd. –  čisto premalo govori.  

Scenariji do leta 2030 – prihodnost je meglena 

Do leta 2030 bo umetna inteligenca postala tako vsakdanja v podjetjih, kot sta danes računalnik ali internet. Večina procesov bo vključevala UI za ozke, rutinske naloge – »UI povsod« bo realnost tudi v tradicionalnih industrijah. Pričakujemo lahko bistveno povečanje produktivnosti na zaposlenega. Scenariji razvoja se gibljejo od  

Ko sem raziskoval napovedi ključnih osebnosti na področju UI, nisem našel rdeče niti. Segajo od pozitivnih, rožnatih prihodnosti, preko potrebe po uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, saj bo izgub delovnih mest preveč, potrebno pa bo vzdrževati red in mir, do bolj črnih scenarijev. Študija od McKinsey Global Institute napoveduje, da naj bi do 2030 globalno 75 do 375 milijonov  zaposlenih moralo zamenjati svoj poklic, zaradi UI, avtomatizacije, digitalizacije in robotizacije. (McKinsey Global Institute, 2024) 

Prihodnost je meglena, in jo človeštvo ravnokar piše. Sam se strinjam s tistimi, ki menijo, da prihajamo v obdobje srednjeročne distopije, ki bo vodila v svet, ki je bolj pravičen, varen in bolj »človeški«. A to je predmet bolj poglobljene debate.  

Priložnosti in tveganja 

Za slovenske delodajalce to pomeni, da bodo razlike med »zgodnjimi uporabniki« in »zamudniki« še večje – vodilni bodo UI vtkali v vse ključne procese, zaostali pa bodo težko dohitevali globalno konkurenco. Zato sam težko razumem počasnost rabe UI v vsakdanje delo. Nenazadnje je večina slovenskih organizacij podvržena mednarodnim vplivom. Evropa je počasna, je pogosto mnenje seznanjenih, medtem ko prednjačijo ZDA in napredne azijske države, na čelu s Kitajsko. V Južni Koreji UI npr. uvajajo že za učence v osnovnih šolah.  

Umetna inteligenca ponuja ogromno priložnosti – vsaki organizaciji, vsakemu posamezniku. Še nikoli v zgodovini nismo imeli na razpolago tako sposobnega orodja, stroja; predstavljajte si, da imate na voljo pomočnika z IQ, ki danes znaša 130, čez nekaj let 500 in nato kmalu nekaj tisoč. Svet se bo razdelil na dva dela; tiste, ki UI uporabljajo in tiste, ki ga ne. 

Pri uvedbi umetne inteligence so poleg poslovnih koristi vedno bolj v ospredju tudi tveganja za podjetja. Eden največjih izzivov v Evropi postaja skladnost z novo regulativo – Uredbo o umetni inteligenci (EU AI Act), ki bo od podjetij zahtevala strogo dokumentacijo, redno ocenjevanje tveganj ter uradno registracijo sistemov z visokim tveganjem. Kršitve lahko pomenijo globe tudi do 35 milijonov evrov ali do 7 % letnega svetovnega prometa podjetja (EU AI Act, 2024). To so ekstremne kazni. 

Če delodajalci že čakajo z izobraževanji zaposlenih za učinkovito rabo UI , potem bi jih morali usposobiti vsaj za varno rabo in varovanje poslovnih skrivnosti – kar pa pri svojem delu poslovnega trenerja rabe UI redko vidim. Podatki pa odtekajo na serverje in modeli UI pridno trenirajo na občutljivih podatkih. Mnoge bo zelo bolela glava, saj modeli postajajo vse boljši, podatki, na katerih trenirajo, pa ostajajo vedno na voljo.  

Med tipična tveganja sodijo pristranskosti v algoritmih, nevarnost neetične rabe osebnih podatkov ter povečano pravno tveganje v primeru nepravilnosti ali zlorab. Prav zato je za vsakega delodajalca ključnega pomena, da vnaprej vzpostavi jasne postopke nadzora, kibernetske varnosti in nenazadnje etične smernice. Redno izobraževanje zaposlenih nuja, saj sposobnosti model UI eksponentno rastejo. In kljub prepovedim bodo mnogi zaposleni še vedno uporabljali ChatGPT, Copilot, Gemini, DeepSeek in podobna orodja tudi za službene zadeve.  

Kaj mora delodajalec storiti danes? 

Če želite v podjetju res izkoristiti potencial umetne inteligence, začnite z majhnimi, a odločnimi koraki. Vzpostavite odbor ali delovno skupino za upravljanje UI, oblikujte jasna pravila uporabe in hkrati vlagate v usposabljanje in sčasoma tudi prekvalifikacijo zaposlenih. 

Najprej izberite tista področja, kjer lahko umetna inteligenca že danes prinese merljive rezultate – na primer v marketingu, kakovosti ali kadrovanju. Nato poskrbite za varovalke: jasno politiko rabe, redno spremljanje skladnosti in odgovorno obvladovanje tveganj. In nikar ne pozabite na ljudi – brez izobraževanja in vključevanja zaposlenih bo UI ostala neizkoriščeno orodje. Na treningih rabe umetne inteligence je najpogostejši komentar: »Nisem vedel, da se to da narediti«. Ocenjujem, da so udeleženci zgolj po enodnevni delavnici sposobni dosegati do par 100 odstotkov boljše odzive UI. To sklepam na osnovi rezultatov zelo zanimive raziskave Bsharat et. All, ki je merila učinke uporabe 26 principov učinkovitega prompt inženiringa za pogovore z LLM modeli. To se mi zdi osupljivo in navdušujoče.  

Če boste UI uvajali premišljeno in odprto, lahko v podjetju ustvarite kulturo znanja, zaupanja, inovativnosti in poguma. Takšna kultura pa bo tista, ki vas bo do leta 2030 postavila korak pred konkurenco. In obratno. 
Viri 

Accenture. (2024, September). Reinventing enterprise operations with Gen AI. https://www.accenture.com/us-en/insights/strategic-managed-services/reinvent-operations-with-genai 

Boston Consulting Group. (2025, May). AI amplifies the benefits of a cost transformation. https://www.bcg.com/publications/2025/amplifying-benefits-of-cost-optimization 

European Union. (2024). EU AI Act. https://artificialintelligenceact.eu/ 

Eurostat. (2025, January). Use of artificial intelligence in enterprises (data for 2024). https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Use_of_artificial_intelligence_in_enterprises 

Goldman Sachs. (2023, April 5). Generative AI could raise global GDP by 7%. https://www.goldmansachs.com/insights/articles/generative-ai-could-raise-global-gdp-by-7-percent 

McKinsey & Company. (2024, July 16). Jobs lost, jobs gained: What the future of work will mean for jobs, skills, and wages. https://www.mckinsey.com/featured-insights/future-of-work/retraining-and-reskilling-workers-in-the-age-of-automation
 

Članek je bil objavljen v oktobrski reviji Delodajalec Združenja delodajalcev Slovenije.