Image by Pexels from Pixabay

Harvard Business Review: perfekcionizem je bistveno večji problem, kot si predstavljamo

Kaj je tvoja največja slabost? Presenetljivo pogost odgovor je: »To, da sem perfekcionist/-ka«. Pa je to sploh res? In kaj sploh je perfekcionizem?

Perfekcionizem je osebnostna naravnanost, ki jo karakterizirajo visoka pričakovanja do sebe in drugih, ter prizadevanje, da ne delajo napak, oziroma za stanje brez napak.

Za perfekcioniste je značilno, da so bolj motivirani za delo, delajo več ur in se bolj potrudijo. Hkrati imajo več težav z nedosegljivimi cilji in standardi, z nefleksibilnostjo, pretirano samokritičnostjo ter stresom in izgorelostjo.

Perfekcionizem, ta tako hvaljena lastnost, ima svoje mesto in vrsto pozitivnih plati. Predstavljajte si, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi imeli površne, neodgovorne računovodje, kirurge, inženirje v Nuklearni elektrarni Krško. Posledice bi bile lahko tudi katastrofalne.

Vendar vsi ne delamo v nuklearni elektrarni, naše delo morda ne zahteva takšne popolnosti. Ne samo, da ne zahteva, tudi nimamo časa, ker nas čakajo nove naloge, ali pa naš šef ali naša stranka, niso pripravljeni plačati za pretirani perfekcionizem. Predstavljajte si skladiščnike, ki stremijo k popolnosti, pred vrati pa se nabira blago; ljudi, ki predobro barvajo npr. lesene ograje in vam povzročajo nepotrebne stroške, sodelavce, ki po nepotrebnem »komplicirajo«, nato pa morate številne stvari namesto njih delati vi, in podobno.

Par vprašanj za vas, vzemite si čas in si nalijte čistega vina.

Se imate za perfekcionista? Če je odgovor pritrdilen, ste ponosni na to? Kako »velik« perfekcionist ste? Se imate za rahlega perfekcionista, za ravno pravega perfekcionista, za nepoboljšljivo popolnega perfekcionista?

V kratkem bom objavil podrobnejše rezultate meta študije Harvard Business Review (Swider et all, 2018 ), ki je zajela 95 študij od osemdesetih let prejšnjega stoletja, do danes, vključila 24.000 udeležencev, raziskala pa je odnos med perfekcionizmom in učinkovitostjo.

Glavni rezultati, na kratko:

  • Perfekcionizem je bistveno večji problem, kot si predstavljamo.
  • Uspešnost in perfekcionizem nista povezana — perfekcionisti niso boljši ali slabši delavci od ne-perfekcionistov.
  • Obstajata dve vrsti perfekcionistov, »iskalci odličnosti« in »izogibalci napakam«.
  • Koristi perfekcionizma zvodenijo zaradi posledic perfekcionizma.
  • Še nekaj drugih zelo zanimivih rezultatov.

Če želite nekaj spremeniti že danes, vam pa lahko vsaj malo pomaga moja finta z listkom, ki mi (kot nekdanjemu perfekcionistu) še danes, po 15 letih, brezplačno kupuje 5 -10 % časa.

 

Delavnica ORGANIZACIJA ČASA

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.