SMART CILJI namesto novoletnih zaobljub

SMART cilji pomagajo spremeniti sanje v načrt z merljivimi rezultati in rokom izvedbe. Krajši, temnejši in hladnejši dnevi marsikoga pahnejo v brezvoljnost. Manj se gibljemo, več časa preživimo v zaprtih prostorih. Zaradi ogrevanja in premalo zračenja imamo pogosto presuh zrak. A to za marsikoga ni edini razlog za zimsko brezvoljnost. Ob vsakem prelomu leta veliko ljudi sprejme novoletne zaobljube, ki zaradi kratkega roka trajanja in neuspeha hitro postanejo vir frustracij. Namesto, da bi rezultati dali zagon, porazi še dodatno vznemirijo zimsko razpoloženje. A za neuspeh ne gre kriviti popustljivost in pomanjkanje vztrajnosti, ampak poznavanje procesa spreminjanja navad.

Novoletne zaobljube so pogosto zgolj sanje. Sanje pa imajo tendenco, da ostanejo le sanje. Hkrati je v Sloveniji dobro razvit arhetip delavnega, trpečega človeka. Veliko ljudi zadovolji že občutek, da so veliko delali, sam rezultat pa jim je manj pomemben. Seveda pridne roke na trgu ne štejejo veliko. Šteje rezultat. Ko sanje spremenimo v cilje, z načrtom in rokom izvedbe, po SMART cilji metodi, postane možnost za uspeh zaobljub neprimerno višja. Hkrati je treba cilje še pravilno zastaviti.

SMART CILJI – recept

SMART CILJ

Najbolj znan recept za pravilno postavljanje ciljev je relativno enostaven. Imenuje se SMART postavljanje ciljev oz. SMART cilji. SMART je kratica za ključne elemente dobro opredeljenega cilja. SMART cilj lahko izrazite v enem stavku in ga ne pozabite. Kaj moramo paziti pri SMART postavljanju ciljev?

S=specifičen

Cilj naj bo specifičen, jasen in natančno opredeljen. To nas motivira. Dovolj natančno povejmo, kaj hočemo. Je to denar na našem tekočem računu? Več kakovostnega časa z zakoncem? Za bolj natančno opredelitev cilja, si pomagamo s klasičnimi vprašanji a) kdo, b) kaj, c) kje, č) kakšen d) koliko.

M=merljiv

Uporabimo merljive kazalce, številke. V primerih, ko govorimo o denarju, o nazivu, kosih, merljive kazalce ni težko določiti. Na primer 10.000 evrov več na tekočem računu. Težje, a ne nemogoče, je določiti merljive cilje v »mehkih« primerih. Če bi vas vaša žena prosila, da preživite več časa z njo, kako boste vedeli, da ste cilj dosegli? Kaj je morda za vas dovolj, je premalo za vašo ženo. Ena od rešitev v takšnem primeru so posredni kazalniki, npr. da skupaj kuhamo trikrat tedensko skupen obrok. To se da prešteti, spremljati.

A=dosegljiv

Imamo dovolj znanja, možnosti za zaslužek, denarja, pomoči? Ga lahko dosežemo, če mu damo najvišjo prioriteto? Imamo dovolj časa? Vsak pametno postavljen cilj mora biti tudi dosegljiv, sicer lahko da izgubljamo čas in energijo. SMART cilji so dosegljivi cilji.

R=realističen, tudi relevanten

Ni nujno, da je zelo visok cilj sam po sebi nerealističen. In obratno. Torej, pri doseganju se sicer moramo malce potruditi, ne sme pa biti cilj za nas nemogoč. Je torej realistično, da ta cilj dosežete, ko pa imate hkrati še vse ostale prioritete? Sicer dosegljiv cilj je lahko nerealen, če ugotovimo, da na primer zanj enostavno nimamo dovolj časa. Ali volje. R je okrajšava tudi za relevantnost. Relevanten cilj je tisti, za katerega uresničitev se nam splača potruditi.

T= časovno omejen (time)

Brez končnega roka ima sicer natančno opredeljen in zelo pomemben cilj precejšnjo verjetnost, da ostane zgolj sanje. Ker ne pride na vrsto zaradi drugih, pogosto bistveno manj pomembnih stvari. Določiti moramo torej končni časovni rok? Rok naj bo realističen, hkrati pa imamo tudi priložnost, da se vprašamo ali je sedaj pravi čas, da ga dosežemo. Vse ob svojem času. Velja tudi, da se naloga pogosto raztegne na čas, ki je zanjo na voljo. Običajno študentje, ki imajo za tri seminarske naloge en mesec časa naredijo več seminarskih nalog kot tisti, ki imajo za enake seminarske naloge pol leta časa. SMART cilj od nas zahteva ukrepanje, saj se rok izteka.

SMART cilji – primeri

Primer kratke opredelitve cilja po SMART metodi

Primer 1: Do 31.12.2020 povečam denar na tekočem računu za 10.000 evrov, glede na 31.12.2019.

Primer 2: Od 1.2.2020 naprej jaz in moj mož trikrat na teden kuhava celotno kosilo skupaj, od začetka do konca.

Preverite, smo v teh dveh kratkih stavkih upoštevali vse elemente. Smo bili dovolj natančni? Ste opazili »trikrat na teden celotno kosilo«; da se ne bi mož prikladno priključil šele na koncu in se potem še hvalil. Lahko enostavno merimo doseganje cilja? Je naš cilj dosegljiv in realističen ter relevanten. Na to lahko odgovorimo le sami. Recimo, da je. Če pri drugem primeru cilja dodamo še »nato pa mož vse skupaj še lepo pomije in zloži v omare«, bi bili že povsem nerealistični? Vemo natančno, kdaj začnemo, kdaj končamo?

Imate SMART cilj? Določite strategijo!

Čestitam, imate SMART cilj. Opredelitev cilja ne zahteva hkrati tudi opredelitve načina, kako ga bomo dosegli, oziroma strategije. Strategija je način, recept, pot za dosego cilja. Strategija za zgoraj navedeni primer SMART cilja bi lahko bila: Obstaja še en pomemben element doseganja ciljev, o katerem sicer SMART cilj pristop izrecno ne govori. Zelo pomaga, če smo motivirani, če verjamemo, da ga lahko dosežemo, da si zaslužimo, da ga dosežemo. Da ga vidimo, čutimo kot že uresničenega, v svojih predstavah, očeh, v kosteh, tu in sedaj. Vsi smo že slišali za zakon privlačnosti. Ne pozabimo tudi na modre besede legendarnega slovenskega alpinista Nejca Zaplotnika:

» Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«

Delavnica Organizacija časa in umetna inteligenca - Top tehnike in veščine za najbolj zaposlene