EU ikone za AI-vsebine: kaj se je 2. avgusta 2026 spremenilo za podjetja?
Od 2. avgusta 2026 se uporabljajo obveznosti glede preglednosti iz 50. člena evropskega Akta o umetni inteligenci.
To ne pomeni, da mora podjetje označiti vsako besedilo, sliko ali predstavitev, pri kateri je pomagala umetna inteligenca.
Pomeni pa, da mora znati prepoznati primere, pri katerih je razkritje uporabe AI obvezno.
Evropska komisija je pred začetkom uporabe pravil objavila brezplačen nabor ikon, ki jih lahko ustvarjalci, mediji, podjetja in druge organizacije uporabljajo za označevanje vsebin, ustvarjenih ali spremenjenih z AI.
Nabor vsebuje tri različice:
- osnovno ikono,
- oznako »v celoti ustvarjeno z AI«,
- oznako »delno spremenjeno z AI«.
Pri tem je pomembna razlika:
Uporaba evropskih ikon je prostovoljna. Obveznost razkritja v primerih, ki jih določa 50. člen, ni prostovoljna.
Tudi pravilno uporabljena ikona sama po sebi še ne dokazuje pravne skladnosti. Organizacija mora zagotoviti, da je razkritje jasno, razločljivo, dostopno in prikazano najpozneje ob prvi izpostavitvi uporabnika vsebini.
Ni treba označiti vsake vsebine, pri kateri je sodelovala AI
Za podjetja, ki uporabljajo generativne sisteme in objavljajo njihove rezultate, sta posebej pomembni dve skupini vsebin.
Prva so globoki ponaredki oziroma deepfake slike, zvočni posnetki in videoposnetki.
Gre za umetno ustvarjeno ali spremenjeno vsebino, ki opazno spominja na obstoječe osebe, predmete, kraje, organizacije ali dogodke in bi jo človek lahko zmotno razumel kot pristno.
Druga skupina so z AI ustvarjena ali spremenjena besedila, objavljena z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa.
Pri besedilih velja pomembna izjema. Razkritje ni potrebno, kadar je vsebina prestala človeški pregled ali uredniški nadzor in je fizična ali pravna oseba prevzela uredniško odgovornost za objavo.
Za očitno umetniške, ustvarjalne, satirične in fikcijske vsebine veljajo prilagojene zahteve. Razkritje mora biti ustrezno, vendar ne sme neupravičeno ovirati prikaza ali uporabe dela.
Ikona je samo zadnji korak procesa
Za podjetje je pomembnejše vprašanje, kaj se zgodi pred objavo vsebine.
Smiselno je urediti vsaj štiri stvari:
1. Popis uporabe generativne AI
Kje jo uporabljajo marketing, odnosi z javnostmi, prodaja, vodstvo in zunanji izvajalci?
2. Človeški pregled
Kdo preveri dejstva, kontekst, avtorske pravice, morebitno zavajanje ter skladnost z internimi pravili?
3. Uredniška odgovornost
Katera oseba ali funkcija odobri javno objavo in zanjo prevzame odgovornost?
4. Način razkritja
Kje bo oznaka prikazana, kako bo razumljiva uporabniku in ali bo ostala vidna tudi po deljenju oziroma prenosu vsebine?
Pri uporabi evropskih ikon Komisija navaja, da mora biti oznaka zaznavna že ob prvi izpostavitvi, ne sme je prekrivati drug element in naj ostane vidna tudi ob prenosu ali nadaljnjem deljenju vsebine.
Pomembna je tudi dostopnost: ustrezna velikost, preprost jezik in, kadar je mogoče, alternativno besedilo za podporne tehnologije.
Komisija je ikone uporabniško testirala. Razumevanje se je izboljšalo, ko je osnovni simbol spremljalo jasno besedilno pojasnilo, na primer »spremenjeno z AI«.
To je uporabna usmeritev tudi zunaj same regulative.
Transparentnost ni učinkovita, če je samo tehnično prisotna v metapodatkih ali skrita v pogojih uporabe. Razumljiva mora biti človeku, ki je vsebini dejansko izpostavljen.
Za komunikacijske, marketinške in uredniške ekipe je zato smiselno, da preverjanje in označevanje AI-vsebin vključijo v obstoječi postopek odobravanja objav.
Skupna evropska ikona lahko ljudem olajša prepoznavanje sintetičnih vsebin.
Zaupanje pa ne bo odvisno od ikone, temveč od tega, ali bodo organizacije uporabo AI razkrivale pravočasno, jasno in dosledno.
Ikone v svg in png formatu (zip paket vseh ikon) si lahko prenesete s te spletne strani.
AKOS je pripravil Odgovore na pogosta vprašanja o preglednosti umetne inteligence.
In ker ravno pišem o označevanju AI-vsebin. Tudi ta članek in infografika sta bili ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence.
