Dve hudi zgodbi iz prve roke.
Pred dvajsetimi leti sem bil na predavanju Philipa B. Crosbyja, legende in guruja kakovosti, teoretika managementa, zagovornika pristopa oz. filozofije »brez napak«. Človek, pred katerim so trepetali številni direktorji največjih ameriških, evropskih in globalnih podjetij.
Kar mi je najbolj ostalo v spominu, sta dve brutalni zgodbi. Crosby je razlagal, kako je bilo na razgovoru za novo službo pri direktorju velike multinacionalke. Direktor ga je z vprašanji tako zdelal, da ga je Crosby zelo sočno »nekam poslal« in odšel. V trenutku, ko je prijel za kljuko, da zaloputne vrata, je zaslišal: »Sprejet si. Ravno takega sodelavca hočem.«. To je bil načrten preskus. Direktor namreč ni maral poslušnih ubogljivcev, pač pa ljudi, ki se upajo postaviti za svoja prepričanja. V naslednjih desetletjih sta postala usklajen, neločljiv dvojec. Klasičen primer, kako se ne splača sodi na prvo žogo.
Kaj pa vi? Se upate postaviti za svoja prepričanja?
Druga zgodba je na nek način hujša. Crosby stoji pred vhodom v dvorano, kjer je potekala poročna slovesnost njegove hčerke. Kot se spodobi, mu ponudijo kozarček šampanjca. Ko ga že skoraj nagne – saj menda ni vsak dan poročni dan lastne hčerke – se, zlomka(!), spomni na svojo filozofijo »nič napak«. In svojo politiko »nič alkohola!«. Priznal je, da je bil eno najtežjih bitk svojega življenja. On, svetovno znani avtor filozofije »nič napak«! Priznal je, da je moral potegniti voljo iz petnih žil, da je sledil svojemu nauku. Nič napak pomeni nič napak. No, temu dam jaz kapo dol.
Legenda poslovnega sveta je zapustila ta svet in šla urejat kakovost vesolja avgusta 2021.
Pa vi? Vam je pristop »brez napak« prehud, ali vam dobro služi? Meni pri mnogih stvareh, povezanih s (slabimi) navadami, zelo dobro služi, npr. pri dietah, športni vadbi, itd. »Nije težko, što se mora.«, stari dobri jugo pregovor, mi pravzaprav zelo olajša nepotrebne borbe in slabo voljo.
Pa še bonus za tiste, ki ste prebrali do sem. Še enega nasveta ne bom pozabil. Crosby nas je pogledal globoko v oči (bili smo majhna skupina) in nam zabičal: »Povejte ceno plačila za svoje delo temu, ki vas zaposluje. Če vam ne bo ustregel, nikoli ne prosite dvakrat. Poiščite takšne, ki znajo ceniti vaše delo. To bo najboljše za njega in za vas.«
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!