Stari, zgarani, bolni, nesposobni za delo?

Kar desetina zaposlenih v Sloveniji je stara med 55 – 64 let[1]. Povprečna starost ob upokojitvi je trenutno nekaj manj kot 60 let, obeta pa se nam, da bo še višja. Po napovedih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) naj bi delež zaposlenih, starih od 55-64, do leta 2030 v številnih evropskih državah predstavljal celo 30 % vseh zaposlenih. To zaposlene in delodajalce postavlja pred zahteven izziv.

Zaposleni bomo zaradi daljšega delovnega življenja dlje izpostavljeni tveganjem za varnost in zdravje na delovnem mestu. Pričakujemo lahko višji odstotek delavcev s kroničnimi zdravstvenimi težavami (visok pritisk, kardiovaskularne bolezni, diabetes…) in posebnimi potrebami, zlasti v panogah in na delovnih mestih, za katere so značilni velika fizična in/ali psihična delovna obremenitev, fizično delo ali netipičen delovni čas. Ne pozabimo, 40-60 % bolniških odsotnosti lahko pripišemo stresu oziroma psihosocialnim obremenitvam. S tem so povezani številni zdravstveni problemi (mišično-skeletni, duševne težave idr.) in poklicne bolezni. Vse večji pomen zato pridobivajo preprečevanje nezmožnosti za delo, rehabilitacija in vrnitev na delo.

Zakonodaja obvezuje delodajalce, da načrtujejo in izvajajo promocijo zdravja na delovnem mestu, za to predvideti določena sredstva, ter sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Čeprav je Zakon o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 v veljavi od decembra 2011, številna, tudi velika podjetja, še vedno nimajo načrtov promocije zdravja.

[1] Starejši na trgu dela, 2013, Statistični urad Slovenije, https://www.stat.si/doc/pub/starejsi.pdf

Več si preberite v članku Stari, zgarani, bolni, nesposobni za delo?, ki je avgusta izšel v Super 50, priloga Dela

1. del, 2. del