Si pripravljen prisluhniti šepetu morja?

Ko ti veter boža kožo, in ti skozi kopalke, globoko v telo prodira akumulirana toplota peska blažene plaže, ko ti sonce poljublja kožo, in te kriki in smeh otrok zibajo v spoznanje, da je vse v popolnem redu, se zaveš popolnosti življenja. In ta popolnost je preprosta. Sreča je »ležanje na plaži, z možgani na off in čivavo na straži«, kot pravi pesem.

A tako globoko, kot je prodrla toplota v tvoje telo in si nato ohladil svoje telo v osvežujočih valovih morja, tako tudi diha tvoje življenje. Vročina in ohladitev, delo in počitek, hlad, padci in vzponi. Obe skrajnosti imata svoj globok namen.

Predstavljaš si nihalo. Tisto, kar tako veliko ljudi počne, prostovoljno ali ne, da delajo preveč, delajo preveč, delajo preveč. Kot da bi na silo zadrževali 50 kilogramsko kroglo nihala samo na eni strani. Si predstavljaš ta napor?

Posledično trpi čisto vse. Hobiji. Prijateljstva. Hrbtenica. Družina in otroci. Zdravje. In prej ali slej tudi tvoje delo. Izgorelost ni ebola. Hodi tu med nami, v obliki zombijev po plažah, katerim, res žal, niti 14 dni dopusta ne pomaga.

In kako niha tvoje nihalo? Je na poti tvojega nihala od ene do druge skrajne točke čas za vse, za delo, za počitek, za ljubezen, za igro z otroci in sprehod psa ali čohanje mačke, in meditacijo, smeh kar tako?

Vsaka sekunda je dragocena. Vsaka sekunda ima potencial neskončnosti, potencial velike spremembe. In pljuskanje morja, ko ležiš na plaži, ti šepeta, kaj točno je ta sprememba, najboljša sprememba prav zate? Si pripravljena prisluhniti?