Nas čaka recesija ali celo stagflacija?

Gospodarska napoved Evropske komisije jeseni 2022 je nakazala, da se bo območje evra in večina držav EU v zadnjem četrtletju leta 2022 znašlo v gospodarski recesiji.

Spremljam zanimive zapiske Sistema zveznih rezerv (FED), modela bančnega sistema v ZDA, ki je zadolžen za nadzor monetarne politike države in izvajanje pooblastila za nadzor ostalih bančnih institucij. FED ima posredno vpliv tudi na slovensko gospodarstvo in naše osebne finance.

Par izbranih tem z nedavnega zasedanja FED, ki vlagateljem nudi vpogled, kaj bo FED naredil na svojem naslednjem zasedanju v začetku februarja: rast plače delavcev v ZDA za več kot 5%, padec inflacije in rast nezaposlenosti, kolaps trga nepremičnin se nadaljuje, nadaljnja rast obrestnih mer na volatilne tipe kreditov (npr. za avtomobile), kar seveda najbolj prizadene najbolj šibke ipd.

Kot razumem, FED verjetno ne bo zaustavil naraščanja obrestne mere. Pričakuje se skorajšnji skok obrestne mere na 4,5 – 4,75 %, in nadaljnje povečanje na 5  % ali več do konca 2023. S tem seveda raste verjetnost recesije. Po definiciji ZDA še ni tam, de facto pa verjetno.

Nekateri analitiki napovedujejo celo stagflacijo. Spomnimo se ex-jugo stagflacije od 1980 do 1989, »težkega glavobola«, ko je gospodarska rast stagnirala, inflacija oziroma cene pa so rasle. FED je k inflaciji prispeval tudi s tiskanjem 6.400 milijard $, nezaslišane vsote v tako kratkem času.

Razvpiti BlackRock v svoji napovedi za 2023 navaja, da podjetja večinoma niso vključila vplivov prihajajoče recesije v svoje gospodarske napovedi za leto 2023.

Čaka nas tudi težko rešljiv sistemski problem, ko je zaradi pandemije, upokojevanja in staranja na trgu delovne sile vse manj ljudi. Upad deleža zaposlenih, kot ga prikazuje slika spodaj, je res dramatičen.

Vir: BlackRock Investment Institute 2023 Global Outlook

Na eni od delavnic za veliko slovensko proizvodnjo podjetje so mi udeleženci povedali, da jim je vodstvo govorilo: »Če komu kaj ni všeč, lahko gre, drugi delavci že čakajo pred vrati.«. A ko so v podjetju dejansko skušali dobiti nove zaposlene, so imeli težave najti primerne kandidate. Drug primer kaže razvoj trga delovne sile. Ta recesija utegne biti drugačna, saj nekateri analitiki pričakujejo manjša masovna odpuščanja, kot bi jih pričakovali. Tudi zato, ker so v številnih organizacijah zaposleni že sicer preobremenjeni, ob nadaljnjih odpuščanjih pa bodo imela podjetja težavo najti nove dobre sodelavce, ko se gospodarske razmere izboljšajo. Slovenski turizem je moral odpuščati v času korone. Od kar so se razmere izboljšale, ne najdejo ustreznega kadra, niti za dobro plačo.

Kaj pa vi menite, kam gremo in kdaj se bo gospodarska situacija izboljšala? Recesija iz leta 2008 je v EU vztrajala 18 mesecev. Koliko bo naslednja?