Kako se zavestno rešimo ujetosti v negativnost

Naš um ima poseben “talent”. Ne glede na to, koliko pozitivnih stvari se nam dogaja v življenju, bomo negativnim vedno namenili bistveno več časa in pozornosti. En slab dogodek, en neuspeh, in um se osredotoči nanj, kot rotvajler, ki ne more razkleniti čeljusti, ko zagrize v žrtev.

Tu sem namenoma uporabila tako krvoločno metaforo. Večinoma se namreč ne zavedamo kako narava uma upravlja z našim življenjem. Vemo samo, da se ne počutimo dobro. Da nam vedno nekaj manjka. Čeprav je naše življenje gledano s širšega zornega kota dobro.

In verjemite mi, da vem o čem govorim, ker sem sama v istem “zosu”.

Pred kratkim sem naletela na predavanje profesorice psihologije Alison Ledgerwood, ki pojasnjuje, zakaj se neuspehi “zalepijo” v naše misli in preglasijo razmišljanje o uspešnih trenutkih. Vsak od nas ima svoj način interpretiranja dogodkov. Zagotovo poznate zgodbo o pol praznem in pol polnem kozarcu. Pri prvem je fokus na tem, kaj manjka, pri drugem, kaj je možno. Še bolj življenjski in nazoren je primer, ko možnosti pacienta z rakom, da preživi, zdravnik opiše na način, da ima “70 % možnosti, da preživi” ali da “zdravljenje v 30 % primerov ne uspe”. Dr. Ledgerwood  je raziskovala, kako poteka spreminjanje naravnanosti do iste informacije oz. dogodka. Zanimivo pri tem je, da je testna skupina, ki jim je bila najprej predstavljena možnost neuspeha, ohranila enak pogled, tudi ko so jim rekli, da lahko na izid gledamo tudi v smislu 70 % možnega uspeha. Obratno je skupina, ki ji je bil najprej predstavljena 70% možnost uspeha, hitreje sprejela drug pogled, 30% možnosti neuspeha.

Podobne “igre” številk so raziskovalci delali tudi na drugih primerih in rezultat je bil enak. Našemu umu so ljubši neuspehi in iz njih naredi celo dramo. Upira se poskusom, da bi spremenili pogled na stvari. Ujamemo se v okvir razmišljanja o  izgubljenem.

Takšna je torej narava našega uma. To je dejstvo. A tu se zgodba ne konča. Dr. Alison Ledgerwood nam predstavi načine, kako preseči ujetost v okvir razmišljanja o izgubljenem. Z veliko vaje spremenimo naš pogled na svet in stvari, ki se nam dogajajo v življenju. Pomaga že, da si vsak dan vzamemo nekaj minut časa in si zapišemo, za katere trenutke v dnevu smo hvaležni. Lahko se zavestno odločimo, da širimo dobre novice. Lahko se zavestno odločimo, da ne reagiramo na slabo voljo ljudi okoli nas in ne “kuhamo” zamere do tistih, ki so nas užalili, prizadeli ali razjezili. Pustimo domišljiji prosto pot in odkrijmo načine, kako zadihati v bolj pozitivnem in sproščenem pogledu na svet.

Sabina Podjed