Vsi imamo enega ali več prevladujočih načinov reševanja konfliktov. Kot tudi načine reševanja sporov, v katerih se ne počuti dobro. Kateremu tipu pripadate vi?

Konflikti so del življenja in dela. Lahko so konstruktivni, če spodbujajo k skupnemu iskanju boljših rešitev. Lahko pa so uničujoči. Nekatere organizacije spodbujajo konstruktivne, obvladovane konflikte. Vendar je za to potrebna precejšnja mera zrelosti tako sodelavcev, kot vodij. Običajno pa se konflikte skuša pomesti pod preprogo, skrivati oziroma živeti z njimi. Dokler morda nekega dne ne izbruhnejo. Ali pa tlijo pod površjem. Prejšnji teden sem govoril s predstojnico nekega inštituta, ki je na tem mestu že nekaj let, pa še vedno spoznava razloge za slabo sodelovanje med nekaterimi sodelavci. Dogodke, ki pogosto segajo tudi dvajset let v preteklost.

Vedno se vprašamo, gre za konflikt znotraj posameznika, med dvema osebama ali na ravni skupin ljudi? In zlasti, kaj v konfliktu želimo doseči ter kakšne bodo posledice? Obstaja nekaj glavnih načinov reševanja konfliktov, dobro pa je vedeti, da imamo na voljo veliko različnih tehnik in načinov. Razporedimo jih lahko po lestvici zaostrovanja oziroma eskaliranja konflikta, ki se razteza od preproste prošnje do pravnih sredstev, do morebitnega uničenja sprtih, kot to na svoji znani 9 stopenjski lestvici eskalacije konfliktov prikazuje Avstrijec Glasl.

Še preden pa poiščemo odvetnika, imamo na voljo še vrsto drugih tehnik. Med temi so aktivno poslušanje in iskanje rešitev, mediacija, IBRD pristop, preokvirjanje negativnih misli, fizično obračunavanje (slednje je le slaba šala) in še vrsto drugih. Ja, niso vse tehnike enako dobre za tisto, kar želimo doseči.

Način reševanja konfliktov

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.