Kako dihati s trebušno prepono in umiriti sebe in druge?

DNK veriga človeka je dolga 174 cm, 173 cm molekule DNK šimpanza pa je identičnih človekovi. Ločili smo se pred 6 milijoni let. Hmmm, ali to pomeni, da so nekateri ljudje včasih opice, hehe? Šalo na stran, ravno ta genetska pogojenost, ki v nevarnih situacijah sproža naše “beg ali boj” reakcije, je v veliki meri odgovorna za tako veliko neobvladovanega stresa v naših sodobnih življenjih. Dodaten izziv je, da je stres poleg vsega še nalezljiv, mar ne?

Uporaba tehnike abdominalnega dihanja – primer dogajanja

Ena najboljših tehnik obvladovanja stresa s takojšnjim učinkom, kar sem jih spoznal, je abdominalno dihanje (dihanje s trebušno prepono). Večkrat jo koristim v komunikaciji z ljudmi, ki so zelo v stresu. Tehnika, ki jo bom opisal, se razlikuje od tehnike abdominalnega dihanja, ki se uporablja pri porodih.

Podajam moj opis primer, kaj se lahko dogaja ob uporabi te tehnike. Primer opisuje pogovor z osebo, ki je v precejšnjem stresu

Ko komunikacija postane naporna in jo ne želimo prekiniti, del pozornosti usmerimo v dihanje s trebuhom. Pozornost se tako razcepi na dva dela, na sogovornika in naše dihanje oziroma občutek v telesu. Zato je dihati na ta način lažje, ko ne govorimo. Napetost pogosto relativno hitro popusti, ker situacijo ne vidimo več tako kritično. Bo to še pomembno čez 5 let? Ker sta dih in telo povezana, se deloma sprosti najprej trup (trebuh, roke), na koncu še obrazne mišice. V celotni komunikaciji nastane nek “prostor” za obstoj stresa druge osebe, ki pa nas ne prizadene več toliko, ker gre nekako skozi, ali mimo nas. Stres druge osebe se ne odbije od nas, preko našega stresnega odziva, ojača in povzroči še večji stres pri sogovorniku. Saj vemo, kako gre… “beseda je dala besedo in zapele so pesti”. Naša mirnost običajno pomiri tudi sogovornika (razen če ni ta povsem izven sebe). Pogosto se oseba celo povsem sprosti, njegov obraz in glas se spremenita, pri čemer včasih oseba celo ne ve, kaj se je zgodilo. Mi pa. Kot bi se nekdo zagledal v ogledalu.

Par kratkih napotkov, kako dihati abdominalno

– dih in naša pozornost gresta nežno v spodnji del trebuha, ki se rahlo dviga in spušča
– dihamo skozi nos, normalno, brez truda, brez vsiljevanja tempa, kot se dogaja samo po sebi
– ramena se ne dvigujejo, dihanje je neslišno in nihče ne vidi, da se dogaja z nami karkoli posebnega.

Primer demonstracije dihanja

Dobra priložnost, da se te (in še številnih drugih tehnik obvladovanje stresa) naučite v praksi, na delavnici Kako lahko uspešno obvladujem vsakodnevni stres.

Pa res deluje?

Ali to res tako dobro deluje? Preizkusite sami. Če imate kako vprašanje ali ste dobili zanimivo izkušnjo, jo lahko podelite spodaj.

Primer iz resničnega življenja: Kako sta se prepirala Peter in Maja

Peter (41) in Maja (42) sta poročena 13 let. Maja se večkrat počuti stisnjeno v kot zaradi Petrovih pripomb in obtoževanj, kaj že spet ni naredila prav. Na neki delavnici se je naučila abdominalnega dihanja in se poučila o moči sprejemanja situacije, kot je. Dogodek sam pa mi je razlagal Peter: “Spomnim se, da sem se enkrat spet precej jezno prepiral z Majo. Ona se je nekaj zagovarjala in ven privlekla neke moje napake. Prepir je potekal že nekaj časa, ko sem začenjal opažati nekaj nenavadnega. Moja jeza je začela plahneti, hitro sem se začel umirjati. 20 sekund. In nato sem v trenutku zagledal samega sebe v ogledalu. Kako se razburjam, prepiram, tečnarim zaradi malenkosti. To je bil zame precejšen šok, saj sem jasno videl, kako nesmiselno in zoprno je to. Nato sem, napol v smehu, rekel: “Ja, saj ne vem, zakaj se tako razburjam, saj zadeva sploh ni tako huda. To bi se dalo rešit tako in tako….” In kar je najbolj zanimivo, je to, da od takrat nisem več isti, najini prepiri niso več isti. Vedno se prej ali slej nekako spomnim tistega pogleda v ogledalo in se zavem, da stvari niso tako hude”. Prav zanimivo, mar ne? Petra in Majo sicer poznam že dolga leta (imena sem namerno spremenil). Majo sem vprašal, kaj se je dogajalo. Namuznila se je, in mi razložila: “Ja, ne prav veliko. Peter se je spet razburjal, a jaz sem se v nekem trenutku spomnila na to dihanje s trebuhom, pa da se mi ni treba nič braniti. Zato sem začela dihati v trebuh, na obraz sem nastavila en prijazen izraz, nič ciničnega ali kaj takega. Petra sem mirno poslušala, naj pove vse kar hoče, kolikor časa hoče. Ja, in sprememba na njem je bila pa res presenetljiva, zadeva deluje, hehe.”