Koliko stane bolniška, če nas zanimata promocija zdravja in stroški? Dvakrat manj, kot če jo ne vzamete takrat, ko bi jo potrebovali. O tem, da se “pridnost ne izplača” niti delodajalcem ter o vrhu ledene gore stroškov, ki jih bolan zaposleni povzroča sebi, svojcem, organizaciji in celotni družbi. O stroških in prihrankih ukrepov za zdrave zaposlene na bolj slikovit način v tiskani reviji Skupaj za zdravje človeka in narave.

Koliko ZARES stane bolan zaposleni?

1500 evrov na zaposlenega letno za slabo zdravje

Razširjeno je prepričanje, da delo bolnega pač počaka, ali pa ga naredi namesto njega nekdo drug v organizaciji, mar ne? Da torej bolniška ali slabo počutje ni kak strošek. V resnici so stroški za delodajalca zelo visoki. Tega se zaveda le malo delodajalcev. Zato, ker ne upoštevajo vseh ključnih stroškov, to je stroškov nadomestil plač za čas bolniške odsotnosti (absentizma), stroškov prezentizma  in stroškov z zdravjem povezane fluktuacije.

 150.000 evrov na leto za sto zaposlenih

Kako je možno, da ob toliko prizadevanja za varčevanje in učinkovitost zaradi slabega zdravja in počutja izgubljamo tako veliko denarja? Natančneje, okoli 1500 evrov na leto, oziroma skoraj eno povprečno slovensko mesečno neto plačo in pol na zaposlenega na leto. Ta vrednost je skladna z evropskimi raziskavami, in že usklajena (navzdol) za Slovenijo. S kalkulatorjem stroškov in donosnosti promocije zdravja na delovnem mestu KALDOZ smo namreč izračunali vrednosti stroškov slabega zdravja in počutja za povprečno slovensko organizacijo, s sto zaposlenimi.

Stroški nadomestil plač za čas bolniške

Očiten strošek delodajalca je nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti z dela, saj zaposleni prejema nadomestilo plače, četudi ni v službi. Delodajalec sicer nosi strošek nadomestila za odsotnosti zaposlenega do 30 dni, nato ta strošek prevzame ZZZS. Povprečen slovenski delodajalec s 100 zaposlenimi izplača okoli 40.000 evrov nadomestil plač, na leto. V izračunu je upoštevana:

• povprečna slovenska bruto plača višini 1.593,27 evrov (povprečni slovenski zaposleni sicer v žep pospravi le spravi dobrih 1000 evrov mesečno);
• povprečen odstotek bolniškega staleža v breme delodajalcev v Sloveniji, ki je bil v letu 2016 2,1 %; (v Sloveniji so sicer na bolniški dnevno v poprečju 4,3 ljudje na 100 zaposlenih);
• odmerni odstotek za izračun nadomestila za plače v višini 85 %, (ker se nam plača za čas bolniške zmanjša za 10% do 30 %); ter
• povprečno 100 zaposlenih, 261 delovnih dni na leto, s prispevki na bruto plačo v višini 16,1 %).

To povprečno pomeni 400 evrov na zaposlenega na leto.

Stroški prezentizma

Največji strošek za delodajalca ni to, da mora zaposlenim na bolniški plačati plačo. Največji strošek je prezentizem, to je prisotnost v službi, ko bi bilo bolje, da bi bil delavec doma, na bolniški. Ta pojav ni redek. O njem poroča 50 in 70 % zaposlenih v EU (Eurofound, 2010).

Na prvi pogled se delodajalcu prezentizem vendar izplača. Saj zaposleni kljub bolezni dela. Vendar študije jasno kažejo, da prezentizem delodajalca stane kar dva do desetkrat več, kot če bi bolni ostal doma. Weinberg et al. Navajajo, da ta faktor prezentizma znaša 4 do 5 (Weinberg et al.,2010), nemška zdravstvena zavarovalnica BKK ga ocenjuje na 4,6 (BKK, 2011),  mednarodni koncern Dow Chemicals pa celo na 10.

Bolan naj ostane doma

Kako je možno, da bolan zaposleni, ki dela, stane več kot tisti, ki je doma? Med razlogi za to so, da oboleli zaposleni okuži še ostale, napake in napačne odločitve, nastanejo lahko visoki stroški delovnih nesreč, zastojev, poslabšani odnosi, itd. In nenazadnje, ljudje, ki v službo večkrat hodijo bolni, imajo znatno povišano verjetnost za nastanek resnih bolezni in dolgotrajno odsotnost.

V našem izračunu za povprečno slovensko organizacijo smo upoštevali konzervativno oceno, da je faktor prezentizma 2,5. Tako prezentizem, povprečno slovensko podjetje s 100 zaposlenimi stanejo povprečno okoli skoraj 100.000 evrov na leto, oziroma tisoč evrov na zaposlenega na leto. Ja, slabo zdravje, slabo počutje oziroma slaba volja stanejo veliko.

Strošek fluktuacije oz. menjav zaposlenih

Tretji strošek, ki znaša okoli 5 % celotnega stroška slabega zdravja in počutja, je strošek fluktuacije. Fluktuacija pomeni odhajanje zaposlenih, ki imajo namen skleniti delovno razmerje drugje, zato mora delodajalec dobiti novega zaposlenega. Da dobri potencialni delojemalci kar čakajo pred vrati, in da je zamenjava kadrov praktično zastonj, največkrat ne drži. Pridobitev ter usposobitev novega sodelavca stane, kar lahko izrazimo kot odstotek letne plače. Strošek zamenjave zaposlenega znaša od 15 % do 150 % letne plače, ugledno mednarodno svetovalno podjetje PriceWaterhouseCoppers ugotavlja, da gre za povprečno 50 % letne plače (PWC 2008).

Vsa fluktuacija seveda ne nastaja samo zaradi slabega zdravja ali počutja. Lahko nekdo išče le boljšo plačo. Zato smo za Slovenijo smo pri izračunu stroška fluktuacije upoštevali že omenjeno povprečno bruto plačo, fluktuacijo v višini 5 %, povprečni strošek menjave enega zaposlenega v višini 30 % letne plače, ter delež menjav zaposlenih, povezanih s počutjem in zdravjem zaposlenih, v višini 30 %.

Ta strošek je konservativno ocenjen na 9300 evrov..

Vrh ledene gore

Kakorkoli visoki se zdijo ti stroški, pa predstavljajo le vrh ledene gore. Delodajalci po podatkih vodilne britanske organizacije za varnost in zdravje nosijo le okoli 10 % celotnega, dejanskega stroška (HSE, 2012/2013). Večino stroškov prevzamejo, družba, država ter svojci. in seveda tisti, ki zboli ali se poškoduje. Na koliko evrov bi vi ocenili svojo zdravstveno težavo? Koliko bi bili pripravljeni plačati, da bi se izognili gripi? Zlomu noge? Trajni invalidnosti zaradi izgorelosti?

Vse vire lahko najdete v Vodniku v stroške in donosnost promocije zdravja (Klemen Podjed, 2016). Za vas izračunane vrednosti ne veljajo? Izračunajte stroške in donosnost ukrepov promocije zdravja za vašo organizacijo s prosto dostopnim kalkulatorjem KALDOZ. Oboje najdete na spletni strani www.produktivnost.si.

Zlasti pa, ukrepajte. Poglejte ponudbo Promocija zdravja na delovnem mestu, kjer boste izvedeli, kakšen pristop priporočam.

Dr. Klemen Podjed

Prispevek v originalu najdete na: http://www.zazdravje.net/content/NovicePDF/Novicke_zazdravje_06_19_web.pdf