Ali se vlaganje v duševno zdravje na delovnem mestu izplača?

O tem, koliko se res izplača vlaganje v duševno zdravje zaposlenih razmišljava s psihiatrinjo doc. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, v tem profesionalno posnetem video seminarju.

»Posnetek je bil izdelan v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ)- Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Povezava: (www.naprej.eu).

Spodaj najdete še povzetek za vodstvo mojega Vodnika v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu.

1.650 EUR NA ZAPOSLENEGA NA LETO

Po podatkih ZZZS v Sloveniji dnevno izostane od dela zaradi bolezni ali poškodb skoraj 40.000 ljudi, nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela pa znašajo okoli 450 milijonov EUR na leto. Ob upoštevanju, da stroški nezgod in bolezni na delovnem mestu v državah EU okvirno znašajo 3 % bruto družbenega proizvoda, to v Sloveniji znese okoli 1.650 EUR na zaposlenega na leto oziroma eno povprečno slovensko plačo. Ker so stroški bolezni in slabega počutja zaposlenih visoki, jih je smiselno ocenjevati in obvladovati, kar pa je za večino delodajalcev izziv. Namen Vodnika v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu je delodajalcem zagotoviti nekatere strokovne podlage glede ocenjevanja:

•  vrste in višine stroškov bolezni, poškodb in slabega počutja zaposlenih ter
• prihrankov in kazalnikov ekonomske upravičenosti ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu.

OCENJEVANJE STROŠKOV ZDRAVSTENEGA IN DUŠEVNEGA STANJA ZAPOSLENIH

Tri glavne vrste stroškov, povezanih z zdravjem in počutjem zaposlenih, so stroški bolniške odsotnosti, prezentizma in fluktuacije. Vlaganje v duševno zdravje vpliva na vse tri.
Za ocenjevanje stroškov bolniške odsotnosti se najpogosteje (tudi v Sloveniji) uporablja pristop človeškega kapitala HCA, ki izhaja iz stroška dela. Ima več pomanjkljivosti, je pa lažje izračunljiv kot strošek prezentizma. Strošek prezentizma izhaja iz zmanjšane učinkovitosti prisotnih zaposlenih zaradi zdravstvenih oziroma duševnih razlogov zaposlenih. Na prvi pogled je za delodajalca prezentizem ugoden, vendar večina raziskav ugotavlja, da prezentizem organizacijo stane več kot bolniške odsotnosti, in sicer po konservativni oceni dvakrat več. Tudi strošek fluktuacije, povezane z zdravjem in počutjem zaposlenih, je znaten, saj duševne težave povzročajo 5–20 % fluktuacije (celoten odstotek zaradi zdravstvenih razlogov je še nekoliko višji).

OCENJEVANJE PRIHRANKOV IN DONOSNOSTI PROMOCIJE ZDRAVJA

Izkušnje dobre prakse promocije zdravja kažejo, da programi promocije zdravja na delovnem mestu izboljšajo dolgoročno uspešnost podjetja, produktivnost in prispevajo k ugledu blagovne znamke, izboljšajo zavzetost zaposlenih in njihovo odpornost proti stresu, zmanjšajo prezentizem, fluktuacijo, bolniške odsotnosti in število delovnih nesreč ter prispevajo k pozitivnemu delovnemu okolju.
Pričakovane koristi promocije zdravja in dobrega počutja:

1. zmanjšanje stroškov bolniških odsotnosti (povprečno 12–36 % v 3–5 letih) (KIMDPŠ, 2012),
2. zmanjšanje stroškov prezentizma,
3. visoka donosnost oziroma ekonomičnost naložb (2,5–4,8 EUR v 3–5 letih) (EU-OSHA, 2010),
4. večja produktivnost do 20 % (EUROFOUND, 2011),
5. boljše zdravje in počutje delavcev ter vodstva.

Delodajalci, ki promocijo zdravja izvajajo skladno z dobro prakso, lahko v povprečju pričakujejo od 12- do 36-odstotno zmanjšanje bolniškega staleža v 3–5 letih (KIMDPŠ, 2012, Uhle in Treier, 2013). Programi promocije zdravja pozitivno vplivajo tudi na življenjski slog zaposlenih. Evropska agencija o varnosti in zdravju pri delu navaja, da ekonomičnost naložb v promocijo zdravja znaša 2,5–4,8 EUR na vložen EUR (EU-OSHA, 2010). Čeprav vse pregledane raziskave ne kažejo vedno na donosnost promocije zdravja, pretežna večina študij, ki obravnavajo to področje, ugotavlja podobno visoko ali celo višjo donosnost. Med njimi študija podjetja PricewaterhouseCoopers (PWC), ki je sistematično pregledalo 55 študij o donosnosti promocije zdravja (PWC, 2008a). Konservativna švicarska raziskava SWiNG pa ugotavlja tudi, da se izplača vlagati v upravljanje psihosocialnih obremenitev oziroma stresa (25 % udeležencev projekta SWiNG je zmanjšalo stopnjo stresa in povečalo produktivnost) (Shulte-Abel, Weber, 2011). Primerjava teh rezultatov z dolgoročno donosnostjo delnic pokaže, da naložbe v promocijo zdravja dosegajo deset- in večkratnik dolgoročne donosnosti delnic. Vlaganje v duševno zdravje je torej uvpravičeno tudi v duševno zdravje.

KALKULATOR STROŠKOV IN DONOSNOSTI PROMOCIJE ZDRAVJA KALDOZ

Ker je ekonomska upravičenost naložb ključno merilo za poslovne odločitve, je bil izdelan Kalkulator stroškov in donosnosti promocije zdravja KALDOZ. KALDOZ je orodje, namenjeno delodajalcem za izračun stroškov bolniških odsotnosti, prezentizma in fluktuacije, pričakovanih prihrankov in donosnosti promocije zdravja na delovnem mestu. Orodje najdete na spletni strani www.produktivnost.si in www.opsa.si.

Kalkulator izhaja namena, da je bolj kot natančna višina stroškov ali kazalnikov ekonomske upravičenosti pomemben velikostni razred podatkov ter enostavnost izračuna.
Rezultati uporabe kalkulatorja KALDOZ pokažejo, da delodajalec v povprečni slovenski organizaciji s 100 zaposlenimi lahko, ob tipičnih izhodiščih ter naložbi v ukrepe promocije zdravja v višini 75 EUR na zaposlenega na leto, v petih letih ustvari neto prihranke v višini okoli 61.000 EUR oziroma v povprečju 12.200 EUR na leto. Tako ustvarjena donosnost ukrepov znaša 160 % oziroma 2,6 EUR na vloženi EUR.

PROMOCIJA ZDRAVJA SE IZPLAČA

Vlaganje v duševno zdravje oz. promocija zdravja je koristna in zelo donosna – a le, če se izvaja pravilno. To je v Sloveniji žal še redko, saj je pogost površen in nestrokoven pristop. Vsekakor se delodajalcem izplača ocenjevati stroške in donosnost promocije zdravja ter aktivno podpirati ukrepe promocije zdravja, saj bodo s tem ne le prispevali k večji poslovni uspešnosti, ampak tudi boljšemu počutju zaposlenih in ne nazadnje tudi k uspešnosti ključnih zaposlenih v vodstvih organizacij.

Najbolj pomembno je, da ukrepate. Kako? Oglejte si akcijski pristop in ponudbo Promocija zdravja na delovnem mestu Inštituta za produktivnost.