Stres na delovnem mestu – raziskave in statistika

ZAKAJ OBVLADOVATI STRESNOST DELA ZAPOSLENIH?

Ker je to “dobro za posel”

stres - donosnost naložbe v dober program varstva in zdravja pri deluEvropska agencija za varnost in zdravje pri delu navaja, da donosnost naložbe v dober program varstva in zdravja pri delu, po 3 letih izvajanja, lahko doseže razmerje 6:1 EUR. Donosnost naložbe v promocijo zdravja na delovnem mestu pa, pretežno zaradi manjših stroškov odsotnosti z dela, dosega donosnost med 2,5-4,8:1 EUR (Facts 77. in 93.).

Obširna raziskava Eurofound ugotavlja, da se je zaradi izboljšanega zdravja, varnosti in dobrega počutja zaposlenih produktivnost v nekaterih podjetjih zvišala celo za 20%, večjo uspešnost pa organizacija oz. podjetje sicer dosega preko zmanjšanja odsotnosti z dela, manjše fluktuacije in večjega zadovoljstva zaposlenih (Eurofound, 2011).

Zmanjševanje stresa pomembno zmanjša število zdravniških napak. 22 bolnišnic, ki so uveljavile program preprečevanja stresa, je doseglo 50 % zmanjšanje zdravniških napak in 70 % zmanjšanje pritožb bolnikov (v primerjavi s kontrolno skupino 22 bolnišnic, kjer ni prišlo do sprememb števila napak in pritožb (Jones, Journal of Applied Psychology, 1988).

Fundacija MIND ocenjuje, da naj bi vsakih 1.000 EUR, porabljenih za pomoč ljudem, da so pri delu bolj zdravi in motivirani, prineslo dodatnih 3.000 EUR zaradi večje produktivnosti  (www.mind.org.uk, 2011).

Poleg zmanjšanja stroškov odsotnosti z dela, ima reševanje problema stresa pozitivni učinek na:

  • predanost in lojalnost zaposlenih
  • uspešnost in produktivnost
  • zadovoljstvo strank
  • zaposlovanje in ohranjanje (uspešnih) zaposlenih.

Ker se zmanjšajo stroški stresa na delovnem mestu

Stres na delovnem mestu je vodilni razlog za absentizem in neobvladovanje stresa ima ogromne ekonomske in človeške posledice – povprečno 1.217 EUR na leto na zaposlenega v Veliki Britaniji (Integration training, 2012).

Stres na delovnem mestu je razlog za:

  • 19% odsotnosti z dela
  • 40% fluktuacije zaposlenih
  • 60% nesreč pri delu
  • 30% kratkoročne ali dolgoročne nesposobnosti za delo
  • 55% programov osebne pomoči zaposlenim (Ravi Tangri, Oxford University, 2003).

V Sloveniji je leta 2007 45,6 % (v EU državah 28,6 %) zaposlenih menilo, da je njihovo  zdravje ogroženo zaradi dela, da delo vpliva na njihovo zdravje, je menilo 62,3 % zaposlenih (EU 35,4 %). Med dejavniki, ki zaposlenim povzroča največ težav pa anketirani Slovenci v 37.7 % navajajo stres (EU anketiranci 22,3 %).  (www.obvladajmo-stres.si, 12.7.2012)

Ocenjuje se, da so ekonomski stroški stresa na delovnem mestu v državah Evropske unije  med 3 – 4% BDP. Stres na delovnem mestu je vodilni razlog za absentizem in neobvladovanje stresa ima ogromne ekonomske in človeške posledice – povprečno 1.217 EUR na leto na zaposlenega v Veliki Britaniji (Integration training, 2012). Situacija v Sloveniji je primerljiva, saj so po raziskavah znašali stroški v letu 2009 približno 1,2 milijardi evrov. (www.obvladajmo-stres.si, 12.7.2012) To znese približno 1.300 € na leto na delovno aktivnega posameznika v Sloveniji.

V Sloveniji je leta 2009 59,2% zaposlenih delalo tudi takrat, ko so bili bolni, v EU 27 je takih zaposlenih le 39,2%. Samo 25,6% zaposlenih v Sloveniji ocenjuje, da bi lahko opravljali svoje delo tudi po 60. letu starosti, v EU 26 je takih kar 58,7% (raziskava Eurofound, 2010).

Stres na delovnem mestu je glavni razlog za odsotnost z dela, razlog za več kot 1/3 novih pojavov bolezni, in je v vzponu. Vsak primer bolezni zaradi stresa, depresije ali tesnobe pomeni 30,2 izgubljena delovna dneva (podatek za Veliko Britanijo, University of Sussex, 2008).

Tekom več let zmanjševanja zaposlenih so zaposleni v oddelkih, kjer je bilo največ odpuščanja, 2 x pogosteje kot ostali umirali “normalne smrti” zaradi srčne kapi in infarkta (Chandola, British Medical Journal, 2006).

Izgorelost na delovnem mestu

Po ugotovitvah Mednarodnega urada za delo postajata depresija in izgorelost glavni poklicni bolezni 21. stoletja.

Po ugotovitvah Mednarodnega urada za delo postajata depresija in izgorelost glavni poklicni bolezni 21. stoletja. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je izgoreli posameznik z dela odsoten v povprečju 30 dni. A največja škoda za podjetja ne nastaja zaradi odsotnosti, ampak zaradi zmanjšane produktivnosti zaposlenih, ki izgorevajo (IRI Ljubljana, ZZS, 2012).

Več kot 30 % zaposlenih v Sloveniji je nezadovoljnih z delovnimi razmerami. 50 – 60 % vseh izgubljenih delovnih dni je povezanih s poklicnim stresom in 23,2 % zaposlenih je izpostavljenih visokim zahtevam delovnega mesta, z nizko svobodo odločanja, kar prinese k razvoju:

  • kardiovaskularnih obolenj (6,5 -25,2%)
  • duševnih motenj: 6,5 %
  • mišično skeletnih obolenj: 3,4 – 19,9 %.  (Šprah, ZRC SAZU, 2012)

Raziskava Second European Quality of Life Survey, Eurofound, 2009 navaja, da v Sloveniji 54 % zaposlenih meni, da so večkrat mesečno preutrujeni, da bi opravljali gospodinjska opravila (v EU je takšnih 48 %), 42 % jih navaja, da so večkrat mesečno preutrujeni, da bi opravljali družinske dolžnosti (v EU 29 %), 11 % jih navaja, da se pri delu težko zberejo zaradi družinskih odgovornosti (v EU 12 %). V celoti v državah Evropske unije 22 % moških in 21 % žensk poroča o težavah z usklajevanjem dela in zasebnega življenja. (IRI Ljubljana, 2012)

 

Zelo dobro razumemo potrebo naročnika, da se prepriča v to, da investicija v obvladovanje stresa na delovnem mestu zagotavlja visok donos in da naše delo temelji na verodostojnih raziskavah. Zelo vesel bom, če bodo rezultati naše strokovne pomoči izmerjeni z indikatorji, ki se vam zdijo najbolj primerni. Če želite kako dodatno informacijo na te teme, me prosim obvestite.

dr. Klemen Podjed
+386 40 662 003
info@produktivnost.si

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.