Nekaj solidnih razlogov, zakaj naj podjetje UKREPA glede stresa zaposlenih

Najboljši je zagotovo to, da ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj, torej tudi stresa, zahteva novi Zakon o varstvu in zdravju pri delu iz decembra 2011. Je pa še nekaj dobrih drugih razlogov. Vse več raziskav ugotavlja, da je  vlaganje v promocijo zdravja investicija z izjemno visoko  donosnostjo. In mnogim je tudi že povsem jasno, da za Slovenijo enostavno zgolj še več pritiskanja na zaposlene nikakor ni strategija, ki nam lahko pomaga .

Kratek oris problema

Stres je epidemija, z ogromnimi posledicami za zdravje in finance. Obsežna raziskava pokazala, da znašajo v Sloveniji znašajo stroški neobvladovanje stresa pri delu okoli 1.300 na leto na zaposlenega  (www.obvladajmo-stres.si, 2012).  Tangri iz oxfordske univerze pa je leta 2003 ugotovil, da je stres na delovnem mestu razlog za:

  • 19% odsotnosti z dela
  • 40% fluktuacije zaposlenih
  • 60% nesreč pri delu
  • 30% kratkoročne ali dolgoročne nesposobnosti za delo
  • 55% programov osebne pomoči zaposlenim.

Doživljanje stresa je vse prej kot izoliran pojav ali težava, s katero naj se pač “ukvarjajo preveč živčni zaposleni sami”.  Posledice prizadenejo tako posameznika, njegovo družino in seveda tudi podjetje. Kaže, da stres Slovence prizadene huje kot to velja v povprečju za EU. Leta 2007 45,6 % zaposlenih v Sloveniji (v EU državah 28,6 %) zaposlenih menilo, da je njihovo  zdravje ogroženo zaradi dela, da delo vpliva na njihovo zdravje, je menilo 62,3 % zaposlenih (EU 35,4 %). Med dejavniki, ki zaposlenim povzroča največ težav pa anketirani zaposleni v Sloveniji najpogosteje  navajajo stres (v 37.7 % primerih, EU anketiranci 22,3 %). (www.obvladajmo-stres.si, 2012)

Ne vem, kako te podatke doživite vi, a zame so ti podatki enostavno alarmantni. Stres je očitno epidemija, pri čemer je beseda epidemija samo lepši izraz za veliko trpljenja, in ne nazadnje tudi izgube financ  in življenj. Splošno znano je npr. da je do 90 % obiskov pri zdravniku povezanih s stresom.

Novi Zakon o varstvu in zdravju pri delu – nove zahteve

3. decembra 2011 prične veljati nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki delodajalcem nalaga obveznosti v zvezi z varovanjem duševnega zdravja zaposlenih. To je nekaj novega v primerjavi s prejšnjimi zakoni, ki so bili skoraj izključno usmerjeni v zagotavljanje fizične varnosti. Najbolj neposredno to področje urejata dva člena.

 

Slika 1: Določila zakona ZVZD-1/2011

 

Tako zakon, v praksi pa marsikje izvajanje tega zakona še precej šepa.

Koliko se pa splača?

Donosnost naložb v promocijo zdravja ni  čisto enostavno natančno izračunati.  Če bi nekdo želel neke trdnejše številke, bi lahko uporabil kakega od ekonomskih pristopov, npr. analizo stroškovne učinkovitosti (angl. cost-effectiveness) , kjer primerjamo vse stroške izvedbe programa obvladovanja stresa s stroški, če programa ne bi bilo,  ali analizo stroškovne koristnosti (angl. cost benefit), kjer primerjamo koristi programa s stroški izvedbe programa. Obstaja pa tudi še kaki drugi, enostavnejši pristopi (pokličite in se pogovorite, kaj bi bilo smiselno narediti pri vas).

Številne statistike sicer potrjujejo donosnost tovrstnih ukrepov na področju psihosocialnih tveganj. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu navaja, da donosnost naložbe v dober program varstva in zdravja pri delu, po 3 letih izvajanja, lahko doseže razmerje 6:1 . Donosnost naložbe v promocijo zdravja na delovnem mestu pa, pretežno zaradi manjših stroškov odsotnosti z dela, dosega donosnost med 2,5-4,8:1 (Facts 77. in 93.).Obširna raziskava Eurofound po drugi strani ugotavlja, da se je zaradi izboljšanega zdravja, varnosti in dobrega počutja zaposlenih produktivnost v nekaterih podjetjih zvišala celo za 20%, večjo uspešnost pa organizacija oz. podjetje sicer dosega preko zmanjšanja odsotnosti z dela, manjše fluktuacije in večjega zadovoljstva zaposlenih (Eurofound, 2011).

Zelo zanimivi so tudi rezultati raziskave v bolnišnicah. Zmanjševanje stresa namreč pomembno zmanjša število zdravniških napak. 22 bolnišnic, ki so uveljavile program preprečevanja stresa, je doseglo 50 % zmanjšanje zdravniških napak in 70 % zmanjšanje pritožb bolnikov (v primerjavi s kontrolno skupino 22 bolnišnic, kjer ni prišlo do sprememb števila napak in pritožb (Jones, Journal of Applied Psychology, 1988). A vsekakor mora vsako podjetje zase ugotoviti, kaj je tisto, kar bi bilo najbolje narediti, in kakšni bi lahko bili posledično tudi finančni rezultati.

Kateri razlogi pa prevladujejo v EU v praksi?

 

Zakaj se ukvarjati s stresom zaposlenih

Slika 2: Razlogi za ukvarjanje s psihosocialnimi tveganji (% poslovnih enot, EU-27)

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.